Besedilo Aline Bronsky "Scherbenpark", zgodba zelo nadarjenega ruskega dekleta v Nemčiji med integracijo, izgubo same sebe in smrtjo matere, ni prepričala večine žirije.

"To ni besedilo za Büchnerjevo nagrado"

Ijoma Mangold je tako prišel v stisko tudi s svojo drugo avtorico, čeprav je sam priznal: "Ok, to ni besedilo za Büchnerjevo nagrado".

Daniela Strigl je pohvalila zgodbo o "zelo drznem, svežem, a tudi skrbnem dekletu". Ta proza vlog je v podrobnosti "zelo dobro uspela" in "dobro narejena".

Samoironija kot orožje

Tudi Klaus Nüchtern je bil podobnega mnenja: pohvalil je "veliko mero samoironije" s katero je zgodba pripovedovana s perspektive protagonistke. Ta "zmagovalka asimilacije" postane v teku besedila celo nekoliko zoprna. Toda: "Njena samoironija je orožje proti ljudem kot smo mi, je neke vrste samozaščita". V tem delu "se klepetavo mimogrede pove", da se je zgodilo nekaj tragičnega (umor matere).

Stil pripovedovanja je "odvečno navidezno otroški"
Ursula März se ni pridružila pohvalam: "Za razumevanje teksta potrebujem psihologa". Čeprav je pripovedujoča protagonistka opisana kot "izredno nadarjena", je njena drža pri pripovedovanju odvečno "navidezno otroška" in "pseudonaivna", pri tem pa "nezanimiva". "Izumetničena prekanjenost" ji gre na živce.

Spinnen: "To je deklinirano"

Tudi Burkhart Spinnen je kritiziral pripovedni stil. "Sredi kaosa se postavim naivno, da me ne ujamejo". Pripovedujoča protagonistka skuša ostati pač "suverena". Vsekakor je "material" preveč instrumentaliziran in podrejen pripovedi: "To je deklinirano od malih oči Marije do njenih volnenih nogavic".
"Besedilo postreže bralcu po njegovem okusu", je menil Andre Vladimier Heiz. Med branjem je bralec premetavan med fascinacijo in strahom. "Tu ne dobim miru v branju".

Mangold in Strigl sta branila Bronskyjevo

Za Ijomo Mangolda je "pripovedni tok" neverjeten, tako literaturo "kulturnega transferja" lahko dobimo sicer bolj na področju britanske književnosti, funkcionira pa tudi v nemški. Tudi Daniela Strigl je priskočila na stran besedila: "premetavanje", ki ga je kritiziral Heiz, je v resnici strategija. Spinnen je odvrnil: "Sem tako star, da me vse to ne pretrese več?" To zgodbo "o psihosocialno  razdejani gospodični" je že velikokrat slišal. Podobno je menil tudi Alain Claude Sulzer: veliko je "predvidljivega": "V besedilu ni bilo nič, kar bi me presenetilo".

Besedilo Alina Bronsky