Besedilo "Super-8" je polariziralo žirijo
Angelika Reitzer je bila današnja prva avstrijska avtorica. Mnenja žirije o njenem besedilu "Super-8" so šla od popolnega zavračanja (Ijoma Mangold) do totalnega navdušenja (Andre Vladimir Heiz).
Mangold o neprekoračljivem jarku
Andre Vladimir Heiz je strastno zagovarjal "svoje" besedilo, v katerega je popolnoma "zaljubljen" - v zadnjih letih ni prebral "ničesar, s čemer bi se to besedilo dalo primerjati". Ijoma Mangold se ni mogel pridružiti temu mnenju: "Ne vem, kako bi lahko prekoračil ta jarek".
Burkhart Spinnen je rekel, da se je zaljubil "v prihodnost besedila", vendar je dodal: "Če je to začetek daljšega teksta, potem sem za to. Če pa je to pripoved, potem sem proti".
Alegorija bivanja znotraj in izven
Ursula März je tekst ocenila kot zelo "kompleksen" in "sodoben". Predstavlja poskus pripovedovanja o tem, kako je, "ko se nekdo znajde izven sistema", gre za "alegorijo bivanja znotraj in izven". Gre za zelo hladno besedilo, v katerem si avtorica postavlja nalogo iztiriti sistem pripovedi: "Ambiciozno!"
Tudi Daniela Strigl je menila, da jo je žalostna atmosfera tega težkega besedila zapletla "na prijeten način v svojo neprijetno atmosfero".
"Moram zbuditi sebe in kolege"
Klaus Nüchtern je bil nasprotnega mnenja: "Sedaj se moram spet zbuditi in verjetno moram predramiti tudi kolege". Njihovo "udobno ležanje" na blazinah nedoločenosti je zanj "preveč zgodnje popoldansko". "Ne vem, kaj imate". Pomanjkanje ekstremov mu gre na živce.
Tudi Alain Claude Sulzer ni vedel kaj naj bi z besedilom. "Tudi če ritem je uglašen in besedilo vsebuje lepe stavke, se zame napor avtorice prenese na bralca - zame je to preveč nedoločeno." Tudi če bi šlo za daljši tekst, bi ga Sulzer ne bral dalje.
Mangoldu je besedilo šlo na živce
Ijoma Mangold je menil, da mu je med branjem besedilo šlo na živce, da zanj nima "estetske dodatne vrednosti", da jezik je "konvencionalen". Heiz je ugovarjal: "Besedilo je silno stilistično in muzikalno, "zelo napeto" in "genialno zmerno". Mangold je odvrnil: "Vaš zagovor je jezikovno mikavnejši kot pa besedilo gospe Reitzerjeve!"
Spinnen je pokaral Mangolda za njegovo izjavo o "besedilu, ki gre na živce": "To nerad slišim. Kafka mi gre še danes na živce, Bachmannova mi gre neskončno na živce, besedil pa, ki mi ne gredo na živce, ne bi nikoli hotel prebrati."