Romunija, poltretji mesec po Ceausescuvi smrti: "Livia", besedilo Thorstena Palzhoffa o televizijski ekipi, ki išče identiteto države, ni uspelo prepričati žirije, predvsem kar se tiče jezikovne plati.

"Način pripovedovanja deluje brez stila"

Žirija je sicer cenila "zelo politično ambicjio" besedila, ni pa bila soglasna glede ocene jezika: "anonimni stil pripovedovanja" deluje "nepristno - brez stila", je izjavil Ijoma Mangold, ki je besedilo prinesel v Celovec. Jezik je prilagojen stilu televizijskih reportaž.

Alain Claude Sulzer, nov član žirije, je prvi prebil led. Povedal je, da ga ta "spoprijem s filmom in filmskim stilom" nekoliko spominja na filme, kot sta "Blair Witch Project" ali "Dr. Caligari". Kamera je "glavni lik", zato je še posebno opaziti "brezstilni način" pisanja: avtor nima "jasnega lastnega jezika". Sulzerja delo ni povsem prepričalo.

März: "Rada bi več zvedela o Jazu"

Ursula März je pohvalila "politično nabit scenarij", ni pa razumela, kakšno je "stališče" avtorja: "Rada bi več zvedela o Jazu". Potrebno je ceniti ambicijo avtorja glede "sijajne teme", vendar nam je navsezadnje podana zgolj "šolska ura zgodovine".

"Politično brizantno", je pohvalil Andre Vladimir Heiz, toda: "Besedilo je na določenih mestih preveč medlo". Klaus Nüchtern je kritiziral, da se besedilo preveč "trudi". "Izčrpavajoča samorefleksivnost" besedila mu gre na živce, "tega je preveč": "Besedilo stalno razlaga svoje početje". Delo je celotno gledano "literarno neplodno".

"Svetovna zgodovina kot zgodovina medijev"

Ijoma Mangold je skušal pomiriti svoje kolege: besedilo skuša ponazoriti idejo: sestavljeno je kot novela in pripoveduje o tem, kakšno moč imajo mediji pri ustvarjanju mitov (v smislu Friedricha Kittlerja). Delo pripoveduje "svetovno zgodovino kot zgodovino medijev". Daniela Strigls je ugovarjala: bistvo novele je "redukcija", v tem delu pa je "preveč odvečnega". Palzhoffov jezik naj bi imel, pogojeno z "medialnim spajanjem v tekstu", v sebi nekaj "tehnokratičnega".

"Izredno inteligentna konstrukcija"

Predsednik žirije Burkhard Spinnen je pohvalil sicer "izredno inteligentno konstrukcijo", vendar pedagoški impetus zgodbe bralca nekoliko odvrača: "Opazi se namen, kar je moteče". Način izražanja je "zelo konvencionalen", prilastki so "preveč skrbno izbrani". "Dobrodušnost" naj ne bi bila komponenta besedila.

Ijoma Mangold je poskusil še zadnjič braniti delo: jezik besedila je prilagojen namenu in "reportažnemu tonu" televizije.

Besedilo Thorsten Palzhoff