Bertelsmannove štipendije in nagrade za literaturo, ki so jih podelili v sklopu Dnevov nemške literature od 1993 do 1996, lahko imamo za "predhodnike" literarnih tečajev.

Projekt z založbo Bertelsmann-Verlag

Literarni tečaj je nastal na pobudo takratne referentke za kulturo pri založbi Bertelsmann-Verlag Karin Graf, kot skupni projekt organizatorjev in družbe Bertelsmann Buch AG (danes: Random House).

Prva dva literarna tečaja sta stekla v letih 1997 in 1998 pod vodstvom Karin Graf in njene sodelavke Elisabeth Stein, v sodelovanju z Doris Moser (organizatorko Dnevov nemške literature od 1997 do 2001).

Po umiku skupine ("Bertelsmann se poslavlja", Abendzeitung, München) leta 1999, je za organizacijo odgovoren Robert-Musil-Literatur-Museum, kot ustanova sekcije za kulturo deželnega glavnega mesta Celovec.

Referent je Heimo Strempfl. Od novembra 2007 Musilova hiša v Celovcu, ki jo je mestna uprava uredila z več kot dvajset milijonov šilingov stroškov, nudi okvir za prireditve literarnega tečaja.

Določanje smernic na literarni sceni

Okrogle mize v sklopu literarnega tečaja služijo določanju usmeritve literarne scene in opisu ter analizi aktualnih tendenc. Med obravnavanimi temami so naslednje::

• 1998: Tržišča in mnenja; sodelujejo: Barbara Stang (Aufbau Verlag), Volker Neumann (Bertelsmann Buch AG), Gerhard Ruiss, (IG Autoren), Thomas Wohlfahrt (Literaturwerkstatt Berlin) in K.D. Wolff (stroemfeld/Roter Stern-Verlag) in Wege der Literaturkritik  Andreas Isenschmid (Tagesanzeiger Zürich), Andrea Köhler (Neue Zürcher Zeitung), Sigrid Löffler (takrat Die Zeit, sedaj: Literaturen), Klaus Nüchtern (Falter/Wien), Denis Scheck (Deutschlandradio Köln), Gustav Seibt (Berliner Zeitung).
• 1999: Literatura na spletu - konec literature? Sodelujejo pisatelj Walter Grond, Iris Radisch (Die Zeit), teoretik medijev Martin Burckhardt in Gerald Giesecke (ZDF).
• 2000: Literatura in politika, sodelujejo pisatelji: Milo Dor, Eva Demski, Norbert Niemann in Hugo Loetscher.
• 2001: Celovec brez konca - Literatura in javnost na primeru Nagrade Bachmannove; sodelujejo: Klaus Amann (vodja instituta Robert Musil), Karin Graf (literarna agentka, Graf&Graf), pisatelji Reto Hänny, Thomas Hettche in Uwe Wittstock (Die Welt). Od leta 1999 diskusijo vodi Gert Scobel(3sat).

Okrogla miza kot stičišče

Okrogle mize so v teku časa postale neke vrste "stičišče" med literarnim tečajem in otvoritveno prireditvijo Nagrade Bachmannove.

Udeleženci literarnega tečaja cenijo možnost, da lahko od blizu sledijo literarnemu dogajanju v Celovcu do podelitve Nagrade Bachmannove, kot priča naslednji odlomek iz poročila Eleonore Hummel za revijo "Federwelt" (avgust/september 2001):

"Po otvoritvi tekmovanja za Nagrado Bachmannove, na večernih sprejemih v gledališču ORF in v celovški mestni hiši, so se štipendisti lahko pogovorili s člani žirije, avtorji, lektorji in agenti. Posebno ugodna za tkanje osebnih kontaktov je bila neformalna atmosfera, daleč od mrzličnega vzdušja na knjižnih sejmih. Nekateri udeleženci literarnega tečaja so se vrnili domov s podpisano pogodbo z agentom, s povpraševanjem ali celo s ponudbo založbe."

Številne ponudbe, ki so jih prejeli udeleženci literarnega tečaja, so se medtem spremenile v konkretne publikacije knjig pri uglednih založbah. Tudi zato je celovški literarni tečaj, poleg delavnice berlinskega društva Literarisches Colloquium, tekmovanja "Open mike" in seminarjev "textwerk" v organizaciji Literaturhaus München, "idealna platforma za predstavitev svojih del in pritegnitev pozornosti" - tako pravi literarni kritik Thomas Kraft v reviji 'neue deutsche literatur' (Nr. 2/2000).

"To ni kompatibilna tovarna pisateljev"

Sabine Wen-Ching Wang je v poročilu za švicarski tednik Schweizer Wochenzeitung (WOZ, 8. julija 1999) opisala pogovore med literarnim tečajem kot izredno zanimive. Spoznala je nekaj novega o prednostih in šibkostih svojega dela, potem pa je morala pustiti vse skupaj nekaj časa pri miru, da bi lahko preudarila, katere elemente kritike bi sprejela in kako bi jih lahko uporabila. Wangova je tudi podčrtala občutek pripadnosti med udeleženci literarnega tečaja. Zvečer so se ponavadi srečevali v avstrijsko-slovenskem lokalu 'Bier-Jockel', kjer so se pogovarjali o literarnih izkušnjah, o štipendijah, težavah pri pisanju in včasih tudi o vsebini in temah lastnih del.

Pisateljica Eva Demski, vodja prvega literarnega tečaja, je v svojem obračunu prvega celovškega tečaja podčrtala dejstvo, da ta prireditev ni nikakršna kompatibilna tovarna pisateljev, pač pa miren in koncentriran poskus informiranja o ustvarjanju in posredovanju literature ter izmenjave izkušenj o lastnih delih.

Upanja za bodočnost literature

Udeležence dosedanjih celovških literarnih tečajev lahko danes opišemo kot na literarni sceni že uveljavljene avtorje ali pa kot imena, ki nemški literaturi obetajo veliko upov za prihodnost.

Nekateri izmed njih so se seveda tudi prijavili na tekmovanje za Nagrado Ingeborg Bachmannove. Na primer Timm Staffel ("Sedaj sem postal javen in resen...", Berliner Morgenpost, 1998) ali Terézia Mora, ki je po udeležitvi na literarnem tečaju (1999) Nagrado Bachmannove tudi zmagala.